Navodila avtorjem

Dignitas objavlja le dela, ki še niso bila objavljena v drugih revijah.Če je bilo delo pripravljeno na podlagi drugega dela, tj. dela, ki je bilo izdelano za nek drug namen (npr. seminarska, diplomska, magistrska ali doktorska naloga, prispevek na konferenci, razširjeno ali predelano poglavje v že objavljenem knjižnem delu), je treba to nedvoumno označiti v opombi pod črto, ki neposredno izhaja iz naslova dela.

Prispevke avtorji pošljejo po elektronski pošti na naslov: dignitas@fds.si. Prispevki morajo biti jezikovno neoporočeni, sicer jih bodo morali avtorji popraviti ali bo zavoljo tega objava zavrnjena.

Prispevke razvršča v rubrike uredniški odbor. Pri člankih mora avtor dodati še njihov sinopsis v slovenščini in angleščini, ki naj obsega največ 20 vrstic.

Obseg prispevka naj bo pri člankih največ dve avtorski poli (60.000 znakov s presledki ali približno 30 strani s presledki med vrsticami razmika 1,5).

Na začetku članka, za naslovom in pred besedilom naj avtor vključi stvarno kazalo vsebine.

Na koncu članka naj bodo popolni bibliografski podatki uporabljene literature in pravnih virov po abecednem redu priimkov avtorjev, kjer naj avtor upošteva naslednja pravila pri navajanju:

  • knjig (monografij, učbenikov itd.) (navajamo po naslednjem vrstnem redu: avtorjeva priimek in ime, naslov dela, številka izdaje (od 2. naprej), ime založbe, kraj izida dela in leto izida)
    Primer:
    Peter Jambrek, Ustavna demokracija, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1992);
  • člankov in revij (navajamo po naslednjem vrstnem redu: avtorjeva priimek in ime, naslov članka, revija, v kateri je izšel, številka (ali zvezek) revije, leto izida revije, strani članka)
    Primer:
    Marko Burs, Dve obletnici: propad Avstro-Ogrske in nastanek Jugoslavije, Pravna praksa, št. 49-50 (2008), str. 21-24);
  • zakonodaje in sodnih odločb (navajamo po vrstnem redu: polni naslov zakona oz. številka sodne odločbe, uradna objava (šele nato morebitne neuradne objave)
    Primer:
    Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.)
    U-I-23/05 (Uradni list RS, št. 34/06 ali OdlUS XVI, 112 ali http://www.us-rs.si)

Glede sklicevanja na literaturo in vire v besedilu revija Dignitas upošteva naslednja pravila navajanja bibliografskih enot pod črto:

  • Monografije: avtorjev priimek, naslov knjige (pri inozemskih knjigah tudi kraj izdaje), število izdaje (od 2. naprej) ali stanje (če gre za nezaključeno monografijo, ki se dopolnjuje v snopičih), leto izdaje, številka strani. Zaradi večje jasnosti se lahko v oklepaju doda še podnaslov, če se na tej strani nahaja kakšen. Če je monografija razčlenjena na obrobne številke (ali če ima številke na začetku odstavka) se navedejo te, števila strani pa ni treba navajati.
    Primer:
    Peter Jambrek, Ustavna demokracija, 1992, str. 34.
    • Če je avtorjev več, se njihove priimke loči z s poševnimi črtami (lahko pa uporabimo tudi vejice). V vsakem primeru pa mora biti iz opombe pod črto jasno razvidno, kdo je avtor tistega odseka, na katerega se sklicuje opomba pod črto. 
  • Če gre za vrsto prispevkov vsebujočo knjigo, ki pa je imela enega urednika, potem je navedba takšna: priimek avtorja, v: priimek urednika, naslov knjige, število izdaje (od 2. naprej), leto, stran ali obrobna številka (če obstaja). Zaradi večje jasnosti se lahko v oklepaju doda še podnaslov, če se na tej strani nahaja kakšen.
    Primer:
    Bojan Žalec v: Matej Avbelj (urednik): Izzivi moderne države, FDŠ, 2012, str. 81. 
  • Komentarji: avtor v: priimek ali priimki urednikov, naslov komentarja, izdaja (od 2. naprej), stanje (če gre za nezaključen komentar, ki se dopolnjuje v snopičih), leto izdaje, številka člena in stran. Zaradi večje jasnosti se lahko v oklepaju doda še podnaslov, če se na tej strani nahaja kakšen. Če je komentar razčlenjen na obrobne številke (ali če ima številke na začetku odstavka) še navedejo te, števila strani pa ni treba navajati.
  • Strokovni članek: priimek avtorja, naslov, kratica revije, letnica (brez navedbe letnika), številka revije, številka strani. V oklepaju se lahko navede še, ali gre za levi ali desni stolpec na tej strani. Kratico revije je treba pojasniti v seznamu kratic, članek navesti (s polnim naslovom) v seznamu literature.
  • Večkratna navedba iste knjige ali članka: avtorjev priimek, v oklepaju odkazilo na opombo pod črto, v kateri se nahaja prva navedba, ali letnica izida dela ali poln naslov, in številka strani.
    Primer:
    Peter Jambrek (op. pod črto št. 3), str. 45 (pod II. 2.).
  • Sklicevanje na delo v opombi, ki neposredno sledi prejšnji navedbi istega dela v opombi (uporaba označevalcev »isto« in »prav tam«). Označevalec »isto« uporabimo, ko ponovno neposredno navajamo isto delo in isto stran. Označevalec »prav tam (in str.)« uporabimo tedaj, ko navajamo isto delo, a drugo stran. Kdor želi, lahko namesto slovenskih označevalcev uporabi latinske (prav tam – id, isto – ibidem).
    Primer:
    Peter Jambrek, Ustavna demokracija, 1992, str. 45. Prav tam, str. 48.
  • Internetni naslovi: navedba naslova in datuma.
    Primer:
    Marko Brus, Napake volje, http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=0143159879297875 (zadnjič obiskano: 20. 9. 2009).
  • Navedba zakona ali drugega splošnega pravnega akta: uradni naslov in številka uradnega lista. Pri kasnejših spremembah lahko uporabite okrajšavo »in nasl.«, če določena sprememba ni pomembna za samo razumevanje splošnega akta.
    Primer:
    Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.).
  • Navedba sodne odločbe: sodišče (s kratico), datum, opravilna številka, navedba mesta v zbirki, v kateri je bila objavljena sodna odločba (če je bila) ali revije. Če je bila sodna odločba objavljena v internetni zbirki sodnih odločb, se navede internetni vir.  
    Primer:
    VS RS, 16. 7. 2009 - II Ips 108/2007, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/61585/
  • Če se v isti opombi pod črto kot dokaza navajata sodna odločba (ali sodne odločbe) in literatura, potem se vselej najprej navede sodna praksa in šele potem literatura.
  • Uporaba kratic: dovoljena je uporaba v knjižnem jeziku ustaljenih kratic, kot na primer: npr., itn. Prav tako je dovoljena uporaba ustaljenih kratic za znanstvene revije, npr. P (Pravnik), PP (Pravna praksa), PiD (podjetje in delo) itn. Uporabo kratic je treba označiti v seznamu literature in virov na koncu prispevka.